Očesna motnja je Da Vinciju pomagala ustvariti mojstrovine skulpture in slike

S tem stanjem, znanim kot strabizem, je študija pokazala, da je Leonardo da Vinci morda imel očesno bolezen, ki mu je dala nenavadno sposobnost poustvarjanja tridimenzionalnih oblik v svojih skulpturah in slikah.

leonardo da vinci, slike leonarda da vincija, portreti leonarda da vincija, študija o leonardu da vinciju, leonardo da vinci očesna motnja, leonardo da vinci zadnje novice, mojstrovine leonarda da vincija, novice o indijskem ekspresu, indijski ekspresPo najnovejši študiji je imel Leonardo Da Vinci očesno motnjo, imenovano strabizem. (Vir: File Photo)

Italijanski polimat Leonardo da Vinci je morda imel očesno bolezen, ki mu je dala nenavadno sposobnost poustvarjanja tridimenzionalnih oblik v svojih skulpturah in slikah, je pokazala študija. Pri tem stanju, znanem kot strabizem, se zdi, da so oči osebe usmerjene v različne smeri, pri čemer se za obdelavo vizualnega prizora naenkrat uporablja samo eno oko.



Christopher Tyler iz Cityja na londonski univerzi v Združenem kraljestvu je izmeril oči v šestih mojstrovinah, za katere velja, da so portreti ali avtoportreti da Vincija, vključno z njegovimi deli Vitruvian Man in Salvator Mundi, najdražjo sliko vseh časov. Študija, objavljena v reviji JAMA Ophthalmology, kaže, da je imel da Vinci občasno različico tega stanja. To je Da Vinciju omogočilo preklapljanje med uporabo dveh očes (stereoskopski vid), da bi mu omogočil zaznavanje globine, in uporabo samo enega očesa (monokularni vid), ko je želel interpretirati tridimenzionalno sliko na ravnem, dvodimenzionalnem platnu.



Številni veliki umetniki, od Rembrandta do Picassa, naj bi imeli strabizem in zdi se, da ga je imel tudi da Vinci, je dejal Tyler. Teža konvergentnih dokazov kaže na to, da je imel da Vinci občasno eksotropijo – kjer se oko obrne navzven – s posledično zmožnostjo preklopa na monokularni vid z uporabo samo enega očesa, je dejal. Pogoj je za slikarja precej priročen, saj gledanje na svet z enim očesom omogoča neposredno primerjavo s ravno sliko, ki jo rišemo ali slikamo, pravijo raziskovalci.



S strabizmom bi morda pojasnil da Vincijevo veliko zmogljivost za upodabljanje tridimenzionalne trdnosti obrazov in predmetov v svetu ter oddaljeno globinsko recesijo gorskih prizorov, je dejal Tyler. Analiziral je oči v šestih umetniških delih, ki naj bi temeljila na da Vinciju: David (Andrea del Verrocchio); Mladi bojevnik (Andrea del Verrocchio); Salvator Mundi (da Vinci); Mladi Janez Krstnik (da Vinci); Vitruvian Man (da Vinci) in še en možen da Vincijev avtoportret.

Tyler je na umetniškem delu namestil kroge in elipse na zenice, šarenice in veke in nato izmeril relativne položaje teh značilnosti. Ugotovil je, da so pri vseh šestih delih dokazi o strabizmu.