Svetovni dan dediščine 2019: Vse, kar morate vedeti o zgodovini, pomenu in letošnji temi

Dan svetovne dediščine, 2019: Dan, ki ga je UNESCO odobril leta 1983 na svoji 22. generalni konferenci, je dan namenjen prepoznavanju zgodovinsko pomembnih območij, ozaveščanju in poudarjanju potrebe po njihovi obnovi in ​​ohranjanju.

svetovni dan dediščine, dan svetovne dediščine 2019, dan svetovne dediščine Indija, tema svetovne dediščine 2019, dan svetovne dediščine indijski ekspres, novice indijskega ekspresaDan svetovne dediščine 2019: letos je tema podeželske pokrajine. (Vir: datoteka datoteke)

Mednarodni svet za spomenike in znamenitosti (ICOMOS) se je leta 1982 odločil, da 18. april praznuje kot mednarodni dan spomenikov in znamenitosti ali dan svetovne dediščine. Dan, ki ga je UNESCO odobril leta 1983 na svoji 22. generalni konferenci, je dan namenjen prepoznavanju zgodovinsko pomembnih mest, ozaveščanju o njih in poudarjanju potrebe po njihovi obnovi in ​​ohranjanju.



Dan tako promovira kulturni pomen, hkrati pa poudarja številne ovire pri tem.



Vsako leto je za dan predlagana tema, ki vodi praznovanja in številne dejavnosti, ki jih organizirajo nacionalni in mednarodni znanstveni odbori ICOMOS in drugi organi.



Tema letošnjih praznovanj je „Podeželske pokrajine“, ki je povezana s temo znanstvenega simpozija ICOMOS o podeželski dediščini 2019, ki bo oktobra v Marakešu v Maroku.

ICOMOS opredeljuje podeželsko krajino kot: Načela o podeželskih krajinah kot dediščino, ki jih je sprejela Generalna skupščina ICOMOS leta 2017, podeželske krajine so opredeljene kot kopenska in vodna območja, ki so koproducirana v interakciji človek-narava za proizvodnjo hrane in drugih obnovljivih naravnih virov , s kmetijstvom, živinorejo in pašništvom, ribolovom in ribogojstvom, gozdarstvom, nabiranjem divje hrane, lovom in pridobivanjem drugih virov, kot je sol. Podeželske krajine so večnamenski viri. Hkrati imajo vsa podeželska območja kulturne pomene, ki jim jih pripisujejo ljudje in skupnosti: vsa podeželska območja so krajine.



Podeželska krajina je bila kraj tako oprijemljive kot nesnovne dediščine in je pomagala tudi pri ohranjanju ravnovesja med okoljem in človekovimi dejavnostmi.