'V odnosu med sestrama je bila neusmiljena'

82 -letni Raju Bharatan, veliki starec hindustanskega filmskega pisanja v Indiji, o svoji novi biografiji Ashe Bhosle in rivalstvu med sestrama Mangeshkar.

Raju Bharatan je pet let, ko SD Burman ni delal z Lato Mangeshkar, imel koristi.

Niste ljubitelj Ashe Bhosle. Lata Mangeshkar ste vedno ocenjevali višje. Zakaj ste se torej poglobili v njeno življenje v Asha Bhosle: glasbena biografija (Hay House, 599 Rs)?

Jaz sem pomočnik Lata Mangeshkarja, ja. Zato je trajalo toliko časa, da sem napisal Ashin življenjepis. Biografijo Lata sem končal leta 1995, letos avgusta 2016, vmes sem napisal Naushadnama, biografijo skladatelja Naushada. Ne gre za to, da ne občudujem Aše. Občudujem jo zaradi čistega poguma in poguma, s katerim se je soočila v izjemno težkih okoliščinah. Nikoli ni obupala in postopoma je našla svoje temelje. To občudovanje je bil zadosten razlog za pisanje biografije te čudovite pevke.

Bili ste del glasbene industrije v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja v tako imenovani zlati dobi. Sedeli ste na snemanjih, preživljali čas s skladatelji in pevci ter prisluškovali pogovorom. Kakšen je bil svet Ashe Bhosle? Kako je postala fenomen?

Bodimo odkriti. Asha Bhosle za začetek ni bil pojav. Bila je borka. Videl sem jo kot borko. Zato sem v knjigi začel s tem, kako se je trudila najti dobro delo. Če proizvajalci ne bi uporabljali Late, bi rekli Geeta Dutt ali Shamshad Begum. Asha sploh ni bila na seznamu. Zato je zapela, kar je dobila. Pravzaprav je pela bolj kot katera koli druga pevka, tudi Mohammad Rafi, ki je bil popolnoma ploden. Njena maratsko-hindujska dikcija je bila problem, na urduju ni delala tako kot Lata. Imela je grobo poroko.

To je trajalo, dokler je tiran OP Nayyar ni vzel pod svoje okrilje. Ker je imel Nayyar partituro za poravnavo z Lato, se je za svoje skladbe odločil uporabiti glas njene sestre. Nayyar je opazil dejstvo, da je bila Asha močna v nizkih notah. Bil je Pandžabi iz Lahorea, katerega oprijem na urdu je bil res močan. Preboj je dosegel Naya Daur. Maang ke saath tumhara in Ude jab jab zulfein sta postala velika uspešnica.

Našla je uspeh in je bila nekakšno tekmovanje Lati. Ko je Lata izpadel s SD (Burman), je uporabil Asha v Nau Do Gyarah. Pet let, ko SD ni delal z Lato, je imela Asha koristi. Pojav, kot ga poznamo, je verjetno RD -jeva (Burmanova) stvaritev. Zame se je Asha pojavila kot briljantna pevka z OP Nayyar ter SD in RD. Mera kuch samaan tumhare paas pada hai za RD in Gulzar v Ijaazat je ena njenih najboljših izpeljank, nekaj, kar je morda predstavila bolje kot Lata. Ampak ne, nikoli ni bila pojav. Lata nikoli nikomur ni dovolil priti tja.

Prvih 50 strani vaše knjige je o rivalstvu med dvema sestrama Mangeshkar.

Moral sem se seznaniti z dejstvom, da je bilo v odnosu med sestrama nekaj neusmiljenosti.

Lata in Asha sta odraščala v isti hiši, le tri leta narazen, in sta bila konkurenčna že kot otroka. Ko je Lata našla pozornost in priljubljenost ter izpodrinila vsako pevko v glasbeni industriji, je Asha želela storiti enako. Lata je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja za pesem, ki jo v industriji ni bilo slišati, zaračunal 500 Rs, medtem ko se je Asha morala zadovoljiti s 100-150 Rs. Medtem ko je Lata izbirala, kaj bo pela ali komu bo pela, Aša ni imela tega razkošja. Zmedelo se je. Če bi Asha nastopala v živo, se Lata nikoli ni udeležila njenih predstav - nekaj, kar bi Asho razjezilo. Pomanjkanje spodbude in glasbene podpore starejše sestre je poslabšalo zadevo. Asha si je vzela za dokazovanje.

vrste topolovih listov

Toda Lata ni nikoli popustil najvišjega položaja. Edine pesmi, ki jih ni pela, je izvajala Geeta (Dutt). Dokler Geeta ni imela težav z Gurujem Duttom, za Asho ni bilo pravega odprtja. Zbližala se je tudi s Panchamom (RD Burman), ki je ustvaril nov slog. Toda tudi on je dal Lati nekaj bolj niansiranih številk. Asha tega nikoli ni marala in se je pogosto pritoževala. Zavračala je celo petje hitrih številk, češ da lahko poje, kar zmore njena sestra. Toda RD je zavrnil sestavo kabaretov, če jih Asha ne bi pela in je popustila.

Lata je nekaj let prepevala za čisto Indijanko na ekranu, medtem ko je bila Asha glas vampa. Ali je bil pojav neodvisne, sodobne ženske povezan z iskanjem dela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja?

Vsekakor. Lata je bila briljantna, vendar je bila glas krotke junakinje v belem. Tudi romantika tistih dni je potrebovala, da je junakinja sramežljiva. Latina vokalna podoba je bila kot nalašč za to. Ko so filmi začeli odražati spreminjajočo se Indijo, so skladatelji, kot je RD Burman, to začeli izkoriščati. Kabaretska pesem je bila brezplačna ženska pesem, tista, ki ni bila več omejena na štiri stene hiše, in Asha je to pela z veliko aplombom. Generacija sedemdesetih in osemdesetih let je bila Asha vrhunska pevka, še bolj vsestranska. Junakinja, za katero je pela, je bila izrazna in je povedala svoje mnenje. Tudi njeni dueti s Kishore Kumar so zlomili kalup.

Za knjigo niste pristopili k Ashi Bhosle, čeprav sta z ženo zelo dobro poznala njo in Mangeshkarje.

Zavestna odločitev je bila, da se za knjigo ne obrnem na Asha. Nekajkrat sem razmišljal, da bi se pogovarjal z njo, potem pa sem se odločil proti. Vedel sem, da bi se v trenutku, ko bi se ji približal, lahko zapletel v težave. Če bi šlo samo za ukvarjanje z Asho, bi jo lahko kar poklical, danes pa se moraš spopasti s celo družino in lahko pridejo do pravnih sporov. Zato sem hotel, da si knjigo ogleda šele, ko je izšla.

Na čem nameravate zdaj delati?

Knjiga o indijskem kriketu.