Udeleženci iz skupine, ki so si ogledali odhodno potovanje in povratno potovanje – povratno potovanje – so ocenili, da je drugo potovanje trajalo manj časa kot prvo. (Vir: Thinkstock Images) Nova študija je pokazala, da so ljudje, ki so razmišljali o povratnem sprehodu, ocenili, da je povratno potovanje trajalo manj časa kot potovanje v tujino.
Mnogi so izkusili učinek povratnega potovanja, pri katerem se zdi povratno potovanje krajše od potovanja v tujino, tudi če so potovanja dejansko trajala enako časa.
Ryosuke Ozawa z univerze Kyoto in sodelavci so primerjali skupino 20 moških, ki so gledali dva od treh vnaprej posnetih filmov o sprehodih, bodisi o odhodnem potovanju in povratnem potovanju ali dveh izhodnih potovanjih. Udeleženci so ocenili dolžino obeh filmov tako med ogledom kot nato še po dveh izletih.
Samo udeleženci iz skupine, ki so spremljali odhodno potovanje in povratno potovanje – povratno potovanje – so ocenili, da je drugo potovanje trajalo manj časa kot prvo.
Poleg tegaudeleženci so občutili učinek povratnega potovanja šele, ko so razmišljali, nato pa dolžino po potovanjih.
S primerjavo pogoja povratnega in nepovratnega pogoja avtorji namigujejo, da lahko povratno potovanje na povratnem potovanju dejansko povzroči občutek, da je čas krajši tudi brez hoje in da učinek povratnega potovanja morda ne vpliva na čas mehanizem sam, temveč naš občutek časa za nazaj.
Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli prispevek ozaveščenosti o vrnitvi, saj je lahko označevanje, kot je povratno potovanje ali vrnitev, še en dejavnik pri spodbujanju kognitivne pristranskosti učinka povratnega potovanja.
Študija je objavljena v reviji z odprtim dostopom PLOS ONE.