Potovanje znotraj

Glasbenica Shabnam Virmani o pomembnosti Kabirja v današnjih časih in zakaj je petje pesnika iz 15. stoletja v Banarasu ironično.

Shabnam Virmani s Swagath Sivakumar med predstavo.

Shabnam Virmani se je obrnila na Kabir po nemirih v Godhri leta 2002. To je bil prelomni trenutek za začetek preiskave, ki je trajala več let. Godhra je kristaliziral moje nerazumevanje, kaj vera pomeni za ljudi. Vera te lahko spravi na tirnice in iztiri, pravi Virmani iz Bengaluruja, ki je iskal nekaj na področju lepote in ne le materialističnega razumevanja sveta. Virmani je skupaj s Swagathom Shivakumarjem nastopil na nedavno zaključenem festivalu Mahindra Kabira, ki ga je predstavil Teamworks. Na festivalu so med drugim nastopili tudi flavtistka Ajay Prasanna, predstavnica sarangija Ut Kamal Sabri, seja strokovnjaka za Kabir Purushottam Aggarwal in kavarne Kabir Neeraj Arya Kabir. Odlomki iz intervjuja:

Vaš nastop na festivalu nosi naslov 'Ye toh ghar hai prem ka - Ljubezen v času sovraštva'. Kakšen pomen ima Kabir in njegova poezija iz 15. stoletja v današnjem času?

Prehajamo skozi trenutek v politični zgodovini Indije, ko se ljudje prisilijo, da se umaknejo v svoj paranoični jaz. Sovraštvo je le izraz, ko ste se umaknili v kraj strahu v svojem srcu. Ljudje se počutijo zelo negotove, zato je najlažje, da to razkrijete ljudem, ki jih dojemate kot drugačne, kar vodi v polarizacijo. Da bi ljubili drugačne od nas, potrebujete veliko več poguma in značaja. In tam postane sporočilo Kabirja pomembno. To je velika hinavščina, da ljudje delajo bhajan in satsang iz Kabirja in imajo takšen pogled, kot drugi ljudje.

Festival je bil v ozadju Banaras, kjer ljudje prihajajo umreti in kjer je Kabir odraščal. Kako vidite odnos med Kabirjem in Banarasom?

Banaras je na ta način citadela paakhanda (hinavščine). Če na to gledam cinično skozi pogled Kabirja, ki je tam živel, ne praznuje Varanasija. On se norčuje iz mesta, mestnih panditov in jim pove, da pogrešajo bistvo. Pravzaprav je zavrnil Varanasi in odšel v Maghar umreti, da bi svetu dokazal, da vsa ta aroganca glede tega, da si v najsvetejšem mestu na svetu, ni nič, če ne moreš imeti sočutja do tistih okoli sebe. Menim, da je redna ironija, da festival praznuje tudi mesto, medtem ko je Kabir zasliševal duh mesta.

Začeli ste kot novinar in nato vzeli kamero, nato pa še tambura. Nekaj ​​besed o prisotnosti glasbe v vašem življenju.

Moj oče je imel zelo rad glasbo in je tudi sam pel. Izgubil sem ga, ko sem bil star 11 let, toda ta poskus z glasbo je bil zelo globok. Skupaj smo peli hindujske filmske pesmi in gazale. Dal mi je harmonij in se naučil nekaj klasične glasbe. Nekaj ​​več sem se na fakulteti naučil od učenca Kumarja Gandharve.

Vaš film o Kabirju, Had Anhad, je bil označen kot anti-hindujski in protimuslimanski, medtem ko ste bili imenovani antinacionalni.

Film je samo protiortodoksen. In zato vznemirja določene ljudi z obeh strani spektra. Pravzaprav sem po zaslugi tega filma na črnem seznamu za vizum za Pakistan. Imenujejo ga proti-Pakistan. Ko sem film pokazal v Godhri, so film sovražili. Dojemali so ga kot anti-hindujski in protinacionalni film. Ženska mi je nekoč po ogledu rekla: Andho ki nagri mein aaina bechna muskil hota hai '.

Začeli ste s propagiranjem Kabirja. Ali se je spremenilo vaše dojemanje?

Popolnoma - od zelo zunanjega pogleda do notranjega in videti oba kot povezana. Od začetka je bilo to zelo osebno potovanje.

Verz za verzom

Del festivala je bila tudi folk fusion skupina, Kabir Café Neeraj Arya. Zadnjih šest let je skupina izvajala Kabirjeve verze in svoj stil prilagajala svoji umetnosti. Raman Iyer, ki igra mandolino, pravi, da nastop v Kabirjevi rojstni hiši sladi posel. Banaras ima o tem avro. Prvič, ko smo nastopili tukaj, smo bili precej nervozni, zdaj pa smo se naučili sprejeti izkušnjo, pravi.

Folk fusion skupina Neeraj Arya's Kabir Café.

Skupina ima Arya na vodilnem vokalu in ritmični kitari, Iyer na mandolini, Mukund Ramaswamy na violini, Viren Solanki na tolkalih in Poubuanpou Britto KC na bas kitari. Iyer pravi: 'Vsi smo bili seznanjeni s Kabirjem v naših šolskih učbenikih. Vendar sem med odraščanjem veliko njegovih verzov poslušal na kaseti. Ko smo prišli skupaj, nismo vedeli, kako daleč bomo šli. Avtor: Parth Khatau